Živali

Na širšem obmo?ju Logarske doline gnezdi planinski orel, dolina pa je tudi življenjski prostor sokola selca. V višjih predelih boste lahko opazovali gamse in kozoroge, na planinah pa tudi ovce jezersko-sol?avske pasme.

PLANINSKI OREL

(Aquila chrysaetos)

Na širšem obmo?ju Logarske doline gnezdi planinski orel.

Odrasel pti? meri od kljuna do repa do 90 cm, ?ez krila pa tudi ve? kot 2 metra. Gnezdi v odro?nih planinski predelih, navadno na skalni polici. Je najve?ji pti?, ki živi v Sloveniji.

Zaradi lova je v preteklosti njegovo število mo?no upadlo, zato je zdaj povsod zavarovan. V Sloveniji ocenjujejo, da živi okrog 25 parov.

 

Planinski orel

SOKOL SELEC

(Falco peregrinus)

Logarska dolina je tudi življenjski prostor sokola selca.

Odrasel pti? meri od kljuna do repa do 55 cm, ?ez krila pa do 120 cm. Potrebuje varno gnezdiš?e, ki je navadno na polici ali v skalni steni nad odprto pokrajino. Je redek gnezdilec, ?igar gnezdiš?a so po Sloveniji razpršena v Julijskih Alpah, Karavankah, Kamniško-Savinjskih Alpah in drugih skalnatih obmo?jih.

?eprav ga ogrožata krivolov, turizem in onesnaževanje s pesticidi, gnezde?a populacija v zadnjih letih postopoma naraš?a.

 

Sokol selec

GAMS

(Rupicapra rupicapra)

V višjih predelih nad Logarsko dolino lahko z malo sre?e opazujete tudi gamse.

Gams zraste do 1 m v višino in lahko tehta do 30 kg. Dobro se znajde na tudi najbolj strmih pobo?jih, kjer potrebuje le malo opore.

Naravna sovražnika odraslih gamsov sta le volk in ris. Zlasti kozli?em so nevarni tudi planinski orli. Med gamsi je najve?ja smrtnost zaradi padcev prek sten in plazov. Pomemben vzrok smrtnosti so tudi zajedavske bolezni, ki so že nekajkrat zdesetkale naše gamsje trope.

 

 

Gams

KOZOROG

(Capra ibex)

V višjih predelih nad Logarsko dolino lahko z malo sre?e opazujete tudi kozoroge.

Kozorog ni avtohtona slovenska vrsta, ampak so ga v naše Alpe postopno naselili od leta 1890 iz Švice in Italije.

Kozorogi živijo na odprtem skalnatem terenu nad gozdno mejo in višje kot gamsi, tudi preko 2000m. Pozimi se lahko zaradi pomanjkanja hrane spusti tudi do gozdov. Prepoznamo ga po mo?nih rogovih, ki so na prednji strani zelo grbavi in lahko pri samcih zrastejo do skoraj enega metra, pri samicah pa le do okrog 30cm.

Naravnih sovražnikov pri nas skorajda nima.

 

Kozorog

RUŠEVEC

(Lyrurus tetrix)

Ljudsko: mali petelin, škarjevec, ruševka, mala divja kokoš

Ruševca uvrš?amo med gozdne kure. Pri nas živi izklju?no v gorah, najraje na obrobju tik nad gozdno mejo, torej v sredogorju in visokogorju.

Ruševec je pri nas zelo redek. Ogrožajo ga ujede, sova uharica, lisica, obe kuni in jazbec, še prav posebej pa ga ogroža ?lovek s kmetijstvom, gozdarstvom, turizmom in športom.

 

Ruševec

OVCA JEZERSKO-SOL?AVSKE PASME

Na planinah nad Logarsko dolino se pasejo ovce jezersko-sol?avske pasme.

Jezersko-sol?avska ovca je avtohtona pasma ovc in je med njimi v Sloveniji najštevil?nejša.

Jezersko–sol?avska ovca je nastala s križanjem primitivne doma?e bele ovce z bergamaško in padovansko ovco. Zna?ilen izbo?en nosni profil glave je dobila po bergamaški ovci, kakovostno volno pa je podedovala po padovanski ovci. Živali so ve?inoma bele barve, pojavljajo pa se tudi ?rne, temno rjave in pisane oziroma ?rno bele. Pri belih ovcah je zaželena temna barvna lisa okrog o?i (”o?ala”) ali pod o?mi (”solza”) ter na konicah ušes.

 

Ovca jezersko-sol?avske pasme