Projekti v Logarski dolini

Cilj projekta je bil oblikovati didakti?na, interaktivna gradiva za šolsko mladino, ki obravnavajo vsebine o naravni in kulturni dediš?ini, trajnostni rabi naravnih virov, biotski pestrosti in o Natura 2000 na projektnem obmo?ju - Krajinski park Logarska dolina in Sol?avsko. S tem je �elel visokošolski zavod podpreti naravovarstvena in izobra�evalna prizadevanja podjetja ter hkrati omogo?iti študentom razvoj specifi?nih kompetenc, pridobivanje prakti?nega znanja ter izkušenj.

Tekom projekta so študentke preko razli?nih dejavnosti (analiziranje razli?nih virov, delo v podjetju oz. spoznavanje obmo?ja, kjer deluje podjetje ter analiza obstoje?ega stanja turisti?ne ponudbe, sodelovanje pri prakti?nem izdelovanju izobra�evalnih gradiv ...) razvile idejo o nadgradnji trajnostne turisti?ne ponudbe na zavarovanem obmo?ju. Dejavnosti so prilagojene tudi za vzgojno-izobra�evalne obiske šol, dru�ine, osebe s posebnimi potrebami, starejše, upoštevana so na?ela trajnosti ter mo�nosti, ki jih ponuja informacijsko-komunikacijska tehnologija.

Tako so bila izdelana naslednja gradiva: Bonton v parku, Dihotomni klju? za prepoznavanje drevesnih vrst po lubju (tudi spletna oblika), Polst plakat, Rinkova u?na pot (navodila, u?ni listi, zaboj?ek z materiali), Botani?na sprehajalna pot (navodila za prilagoditve za starejše, dru�ine z mlajšimi otroci in osebe s posebnimi potrebami, priprava dodatnih aktivnosti), interaktivna sestavljanka rastlin in �ivali obmo?ja parka, zgodba o pajku Rinku, slikovna podoba pajka Rinka, posneto besedilo centra z znakovnim jezikom, posneta zgodba o pajku Rinku z znakovnim jezikom ter dodatni spremno in podporno gradivo k posameznim izobra�evalnim dejavnostim. Gradiva, vezana na posamezne dejavnosti, so opremljena tudi s QR kodami.

Ve? o projektu

Logarska dolina je gospodarsko slabše razvito obmo?je, vendar pa ima dobro ohranjeno naravo, veliko biotsko pestrost in opredeljena Natura 2000 obmo?ja. Sodelujo?e podjetje ima koncesijo za upravljanje s Krajinskim parkom Logarska dolina, ki je bil ustanovljen z namenom ohranjati naravno in kulturno dediš?ino obmo?ja. Ohranitveno stanje številnih habitatov in vrst se je v razmeroma kratkem ?asu poslabšalo in brez aktivnejših in bolj usmerjenih ukrepov nadaljevanja izgube biotske raznovrstnosti ne bomo zaustavili. Zato je še kako pomembno aktivno prizadevanje za ohranjanje narave in biotske pestrosti v zavarovanih obmo?jih, kot je Logarska dolina. Zavarovana obmo?ja so namre? prepoznana kot naju?inkovitejši naravovarstveni ukrep za ohranjanje narave.

Cilj projekta je bil analizirati stanje biotske pestrosti metuljev na obmo?ju Krajinskega parka Logarska dolina, identificirati najzanimivejše in pestre habitate ter jih predstaviti lokalni in širši javnosti v obliki kratkega promocijskega filma. Na podlagi popisa biotske pestrosti metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) na razli?no vzdr�evanih kmetijskih površinah (pašnik, travnik, gnojeni travnik) smo analizirali stanje okolja. Podatki so bili zbrani v obdobju med junijem in avgustom 2014 na šestih lokacijah, in sicer dvakrat mese?no.

Na vzo?nih mestih je bilo zabele�enih 52 razli?nih vrst metuljev. Na seznamu vrst, ki je povzet na podlagi podatkov iz Atlasa dnevnih metuljev Slovenije je bilo na obmo?ju Sol?avskega pri?akovanih 59 vrst metuljev. Od tega 19 vrst ni bilo najdenih, na novo pa smo našli 10 vrst, ki glede na zbrane podatke niso bile pri?akovane. Od teh 10-ih vrst so 4 zavarovane in spadajo na Rde?i seznam ogro�enih metuljev Slovenije. Te vrste so temni pisan?ek (Melitaea britomartis), srebrni tratar (Clossiana selene), ozkorobi mnogook (Plebejus idas) in spremljavi cekin?ek (Lycaena alciphron). Skupaj smo našli 7 ogro�enih in zavarovanih vrst metuljev. Po izra?unanem Shanon-Wienerjevem diverzitetnem indeksu je razvidno, da imajo pašniki ob?utno višjo diverziteto metuljev v primerjavi s travniki. Na odstopanja med lokacijami pa v manjši meri vplivajo tudi vremenske razmere med popisom.

Rezultati našega projekta ka�ejo vpliv rabe zemljiš? na biotsko pestrost metuljev, saj lahko z ustreznimi tehnikami kmetovanja bistveno pripomoremo k biodiverziteti na travnikih in pašnikih ter jo tudi vzdr�ujemo. Rezultati projekta se bodo uporabili pri na?rtovanju kmetijske politike ter na?rtov zaš?ite zavarovanih in ogro�enih vrst metuljev ter njihovih habitatov. Pove?ala se bo osveš?enost kmetov o okoljsko ustreznih praksah kmetovanja, ki pa ne zmanjšujejo dobi?ka, temve? ga dolgoro?no celo pove?ajo zaradi manjše uporabe fitofarmacevtskih sredstev in manjše degradacije zemljiš?. Strokovno pridobljeni podatki bodo objavljeni v znanstveni reviji, kar pomeni prispevek projekta k znanosti. Mentorji so pridobili nove izkušnje pri alternativnih oblikah dela s študenti. V prihodnje nameravajo projekt nadgraditi z novo prijavo.

Eden izmed ciljev je bil ljudem predstaviti pomembnost pravilne obdelave kmetijskih površin, pa tudi samo pomembnost metuljev, ki so pomemben pokazatelji stanja okolja. Z namenom osveš?anja obiskovalcev Sol?avskega o pomenu biološke raznolikosti in pravilnega upravljanja s prostorom, smo naredili kratek dokumentarni film. V filmu je bil poudarek na naravni dediš?ini Sol?avskega, prikazan pa je tudi potek terenskega dela. Za potrebe dokumentarnega filma so bili opravljeni intervjuji z okoliškimi kmeti, upravljavcem parka in direktorjem informacijskega centra Rink). Video bo na ogled v Turisti?no informacijskem centru RINKA in bo tako dostopen širši javnosti.

Poleg nesporno pridobljenih strokovnih kompetenc, ki osmišljajo znanja pridobljena v ?asu študija, so študenti pridobili tudi izkušnje v konkretnem delovnem okolju zavarovanega obmo?ja, ki ga upravlja podjetje Logarska dolina d.o.o.

Ozadje projekta

Prometna obremenjenost alpskega prostora pomeni eno od najve?jih gro�enj za kakovost okolja. Alpe, kot turisti?na destinacija, do�ivlja hude prometne obremenitve tako v tranzitnem kot turisti?nem prometu. Še posebno so na udaru alpske doline, ki so pove?ini turisti?no razvite in tako pravi magnet za obiskovanje. Slovenski alpski prostor je zaradi relativno slabe javne prometne infrastrukture še posebno dele�en velikih pritiskov individualnega motornega prometa. Poleg samega onesna�evanja zraka je promet huda obremenitev prostora v �e tako pove?ini ozkih dolinah in vizuelno zni�uje kakovost sicer pove?ini vrhunskih pejsa�ev.

S Krajinskim parkom Logarska dolina se upravlja od leta 1992 in v tem ?asu je bilo narejenih veliko aktivnosti, ki izboljšujejo kakovost obmo?ja, predvsem na podro?ju upravljanja z obiskom. Urejena je bila vstopna cona v park, urejene so bile površine za parkiranje v parku, interpretacijska pot. Kljub dolo?eni urejeni infrastrukturi ve?inski del obiskovalcev obiš?e Logarsko dolino z motornim vozilom. Letno obiš?e Logarsko dolino preko 25.000 motornih vozil, še posebno je obremenjen avgust, ko obiš?e park preko 6.000 motornih vozil mese?no. Logarska dolina si je v letih delovanja ustvarila ime dobro upravljanega parka, vendar ji predvsem motorizirana mno�i?nost zmanjšuje še boljšo podobo, saj gre za zavarovano obmo?je z mo�nostjo vrhunskega do�ivetja narave. Logarsko dolino je potrebno gledati tudi v širšem smislu vpetosti v prostor Sol?avskega (obmo?je ob?ine Sol?ava), Kamniško-Savinjskih Alp (bodo?i regijski park), Zgornje Savinjske doline ter celotne Slovenije – tako v prometnem smislu kot v smislu ponudbe, ki temelji na mehki mobilnosti.

Veliko obremenjenost s prometom, še posebno v poletni sezoni, do�ivljajo tudi ostala turisti?na obmo?ja v Kamniško-Savinjskih Alpah in nasploh turisti?na obmo?ja v Sloveniji. Za vsa ta obmo?ja je zna?ilna relativno slaba povezanost z javnimi prevozi in neizkoriš?en potencial ponudbe tako imenovane mehke mobilnosti (predvsem pohodništvo in kolesarjenje).

Švica je znak kakovosti na podro?ju urejanja mobilnosti. Sistemi javnega prevoza ter ponudba, ki temelji na mehki mobilnosti so vzor za celoten alpski prostor in tudi širše. Tudi s pomo?jo dobrih praks iz obmo?ja Švice bi �eleli napraviti korak naprej pri vpeljevanju mehke mobilnosti in tako zmanješavanja negativnih vplivov motornega prometa v Logarski dolini, obmo?ju Kamniško-Savinjskih Alp ter širše v Sloveniji.

Prispevek projekta z reševanju problema

Projekt bo imel ve?plastne prispevke k reševanju problemov. Osredoto?en bo na tri glavne splošne cilje:

• Krepitev partnerstva na podro?ju mehke mobilnosti med Švico in Slovenijo
• Izmenjava dobrih praks na podro?ju mehke mobilnosti
• Izboljšanje mehke mobilnosti v krajinskem parku Logarska dolina ter širšem turisti?nem prostoru

Gledano teritorialno bo imel na lokalnem nivoju konkreten vpliv na izboljšanje mehke mobilnosti v Logarski dolini ter njeni okolici, na regionalnem nivoju obmo?ja Kamniško-Savinjskih Alp bo poskušal nakazati rešitve ter za?eti povezovanje ciljnih skupin za izboljšanje mehke mobilnosti, na nacionalnem podro?ju bo poskušal prepri?ati ciljne skupine, da je mehka mobilnost na podro?ju turizma izjemno pomemben element kakovosti turisti?nih destinacij, na mednacionalnem nivoju pa je cilj projekta vzpostaviti trajne povezave med organizacijami v Švici in Sloveniji, katerih dejavnost sega na podro?je mehke mobilnosti ter širše trajnostnega razvoja.

Z nazivom mehka mobilnost je mišljena trajnostna mobilnost, ki je osredoto?ena na nemotorizirane oblike mobilnosti (še posebno pohodništvo in kolesarjenje), vklju?uje pa tudi tiste oblike mobilnosti, ki v najmanjši meri obremenjujejo okolje (elektri?na vozila, javni potniški promet).

Na?rtovane aktivnosti projekta:

• Študijski obisk predstavnikov ciljnih skupin v Švico z ogledom primerov dobrih praks
• Delavnica o izboljšanju mehke mobilnosti v Logarski dolini
• Delavnica o pomenu mehke mobilnosti v turisti?nih obmo?jih
• Študija mehke mobilnosti v Logarski dolini
• Dan mehke mobilnosti v Logarski dolini 2x
• Izboljšava internetne strani Logarske doline o mehki mobilnosti v Logarski dolini ter primerih dobrih praks iz Švice.
• Izdelava zgibanke o ponudbi Logarske doline vezane na mehko mobilnost
• Izdelava paketov ponudbe, ki temeljijo na mehki mobilnosti
• Nakup elektri?nih koles 4x

Vabljeni, da si pri vhodu v krajinski park brezpla?no izposodite elektri?no kolo.

Ostali dokumenti in novice projekta:

  Sporo?ilo za medije: Dan trajnostne mobilnosti v Logarski dolini 2013 uspel (1,235 KB)
 Vabilo: Dan trajnostne mobilnosti v Logarski dolini 2013 (918 KB)
 Poro?ilo z ekskurzije v Švico
 Vabilo: Strokovna ekskurzija v Švico
 Savinjske novice: Strokovnjaki o zelenem turizmu in trajnostni mobilnosti
  Vabilo na delavnico: Trajnostna mobilnost kot podpora turizmu (Logarska dolina, Hotel Plesnik, depandansa Palenk, sreda, 8. maj 2013) (181 KB)
  Vabilo na delavnico: Trajnostna mobilnost kot podpora turizmu (Logarska dolina, Kme?ka hiša Ojstrica, torek, 7. maj 2013) (181 KB)
   Sporo?ilo za medije: Dan trajnostne mobilnosti v Logarski dolini 2012 uspel (715 KB)
  Vabilo: Dan trajnostne mobilnosti v Logarski dolini 2012 (639 KB)

Vsebina predavanj delavnice Trajnostna mobilnost kot podpora turizmu:

Zeleni turizem v Sloveniji; Maja Pak, Spirit Slovenija, sektor za turizem

Primeri trajnostnega urejanja prometa s poudarkom na turisti?nih obmo?jih v Sloveniji; dr. Matej Ogrin, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo

Javna infrastrukturna podpora potrebam trajnostne mobilnosti v turizmu; mag. Polona Andrej?i? Muši?, Direkcija RS za ceste

Logarska dolina kot primer urejanja prometa v turisti?nih obmo?jih; Avgust Lenar, Logarska dolina d.o.o.

Predstavitev projekta EGO ZERO; Andrej Brglez, EGO ZERO d.o.o.  

Švicarski modeli trajnostne mobilnosti s primeri dobrih praks; Reto Soler, Zdru�enje za trajnostni razvoj gorskih obmo?ij, Švica  in  Philipp Wegelin, Inštitut za turizem Univerze v Lucernu, Švica

Povezava na spletno stran švicarskega turizma, vsebine vezane na mobilnosti: Slow up - SwitzerlandMobility