Naravne vrednote

Krajinski park Logarska dolina je izjemno bogat z razli?nimi naravnimi oblikami. Geološka podlaga, ledeniško delovanje ter drugi zunanji dejavniki so skozi ?as ustvarili ?udovite podobe. Med njimi je najlepša sama Logarska dolina z izjemnimi razgledi na ostenja gora ter ledeniško preoblikovano dno z menjavo travnikov in gozda.

DOLINA ŠTEVILNIH PRESEŽKOV

Logarska dolina je poznana po številnih slapovih, med katerimi spada slap Rinka med najvišje prosto padajo?e slapove v Sloveniji. Na strmih pobo?jih je narava ustvarila polno zijalk.

Dolina ter pobo?ja se ponašajo tudi s pestrostjo gorskih cvetlic, med katerimi je precej redkih ali celo ogroženih vrst. Na Okrešlju, botani?ni oazi, ter drugod v parku lahko ob?udujete lepi ?eveljc, kranjsko lilijo, avrikelj, zoisovo zvon?ico, sviš?e, planiko, kamniško murko.

Naravna pestrost se odraža tudi v množici zavarovanj, saj je na obmo?ju parka sedem naravnih spomenikov ter kar 35 naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena.

Z odlokom proglašeni naravni spomeniki so:

  • Savinja (od izvira dalje),
  • Izvir ?rne (drugi izvir Savinje),
  • Slap Savinja (Rinka),
  • Slapiš?e Palenk,
  • Soteska Palenka,
  • Okno v Luknji in
  • Matkovo Okno.

Za celoten krajinski park je zna?ilna velika gostota naravnih vrednot. Vendar pa je znotraj parka nekaj podro?ij, kjer se po tri ali ve? naravnih vrednot nahaja na razmeroma majhnem prostoru. Ta podro?ja so:

  • pod Okrešljem (Spodmol pri Orlovem gnezdu, Rinka in Dedec s ?epico),
  • Brložnica (Brložniška votlina, Brložniška ?er, Brložniški dedec, Spodmol pri oknu, Okno v Luknji in Brložniški slapovi),
  • strme grape pod Klemenškovo planino (Slap pod tunelom, Spodmol pod tunelom in Sušica) ter
  • spodnji del struge Ivovca (slap Ivovec, Polje balvanov in Balvan na Razpotju). 

Ve? o naravi krajinskega parka lahko preberete v izseku magistrske naloge Tomaža Gerla.

OKREŠELJ

Okrešelj je ledeniška amfiteatralna krnica pod strmimi stenami Turske gore, Rink, Križa in Mrzle gore. Zanimiva je zaradi številnih visokogorskih kraških pojavov (škraplje, žlebi?i) in pestre planinske flore. Zaradi zanimivosti obmo?ja so že leta 1931 na pobudo Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva ustanovili narodni park Okrešelj.

 

Okrešelj

GOLICA V KREJDI

V obmo?ju krajinskega parka Logarska dolina se nahaja vrsta naravnih vrednot, za katere niso bili podani predlogi za statusno varovanje. Ena izmed njih je Golica v Krejdi.

Na golico v Krejdi, ki kaže na geološka dogajanja v preteklosti, naletimo v kotu nasproti Planšarije Logarski kot. Golica, ki jo je razkril hudourniški Kotovec, (tako doma?ini pravijo zgornjemu toku Savinje do združitve z Jezero izMatkovega kota) nam kaže, da je dolinsko dno v kotu pokrito z drobnozrnatim gradivom, trdo zlepljenim z rde?erjavim lepilom, sestavljenim iz peska in sige. Gradivo je bilo pokrito z ledenikom, na kar kaže nanj naložena plast ledeniške morene. Po umiku ledenika je dno pokrilo jezero. To nam dokazuje debela plast pasovite gline.

 

Golica v Krejdi

BRLOŽNIŠKA VOTLINA

Na obmo?ju Zabrložnice se je v ?asu poledenitve zadrževal ledenik, ki je izoblikoval krnico. Zapirajo jo do 70 m visoke stene in v teh stenah je zaradi mehanskega preperevanja in kemi?nega delovanja nastala votlina, visoka približno 40 metrov. V njej izvira tudi potok, ki nižje ustvarja slikovite Brložniške slapove.

 

Brložniška votlina