Alpsko cvetje

LEPI ?EVELJC

(Cypripedium calceolus)

Ljudsko: Ceptec, Marijini šoln?ki, Marijini ?eveljci

Po velikosti cveta je najve?ja evropska orhideja. Navadno uspeva po gorskih bukovih gozdovih in je cveto?e ne moremo zamenjati z nobeno drugo vrsto, medtem ko bi jo lahko po listih zamenjali s ?emeriko.

Je redka in ranljiva vrsta, ki jo zaradi svoje lepote ogroža tudi ?lovek z izkopavanjem in odstranjevanjem semen, pravtako populaciji rastline škodi pretiran vnos dušika v okolje, pogozdovanje in spremembe v gospodarjenju z gozdovi.

Lepi ?eveljc je kot ranljiva (V) vrsta uvrš?en na rde?i seznam ogroženih rastlin ter s tem zavarovana.

KRANJSKA LILIJA

(Lilium carniolicum)

Ljudsko: Zlato jabolko

Kranjska lilija ima oranžne ali temno rumene cvetne liste, ki so zavihani nazaj, in jo po tem tudi lo?imo od drugih vrst lilij. 

Rastlina je deloma ogrožena zaradi svoje lepote in posledi?no nabiranja, deloma pa tudi zaradi zaraš?anja travnatih površin. 

Kranjska lilija je uvrš?ena na slovenski Rde?i seznam ogroženih rastlin in pri nas zavarovana, zato je ne nabirajmo in ne uni?ujmo.

AVRIKELJ

(Primula auricula)

Ljudsko: Lepi jegli?, Žvenikelj

Njegov cvet je podoben cvetu trobentice, ker obe rastlini spadata med jegli?e. Od ve?ine ostalih jegli?ev, ki imajo najpogosteje rde?kaste ali roza cvetove, se avrikelj razlikuje po živo rumenih cvetovih. Vsi drugi jegli?i z rumenimi cvetovi imajo tudi nagubane liste.

V Sloveniji je avrikelj zavarovana vrsta.

ZOISOVA ZVON?ICA

(Campanula zoysii)

Zoisovo zvon?ico najdemo samo v Sloveniji. Najpogosteje raste v skalnih razpokah.

Od drugih zvon?ic se razlikuje po tem, da je ustje cvetov pri zoisovi zvon?ici tako ozko, da skozenj žuželke ne morejo priti. Ker morajo za opraševanje napraviti luknjo v cvetnem košku, so cvetovi odraslih rastlin skoraj vedno na?eti.

Zoisova zvon?ica je vpisana v slovenski Rde?i seznam; ne zaradi ogroženosti, pa? pa zato, ker spada med zelo stare, terciarne rastline in med endemite naših Alp.

SVIŠ?

(Gentiana)

Ljudsko: Encijan, Svedrci, Zaspan?ki

Izmed ve? kot 400 vrstami sviš?a, jih v Logarski dolini raste kar nekaj. Rod je znan predvsem po velikih, trobenticam podobnim cvetovih, ki so ve?inoma modre barve.

Ker ima veliko vrst sviš?a zdravilne u?inkovine in so zaradi nabiranja ogrožene, jih je veliko zavarovanih ali pa njihovo nabiranje urejajo predpisi.

PLANIKA

(Leontopodium alpinum)

Ljudsko: O?nica, Kosmatinka, Zvezdica, Pe?nica, Skalarica

Na alpskih tratah in v skalnih razpokah je Logarska dolina s svojimi dvatiso?aki ugodno rastiš?e tudi za eno najbolj slavnih alpskih cvetlic.

Pri planiki je zanimivo dejstvo, da tisto, za kar mislimo, da je cvet, so v resnici listi. Cvet je zgolj rumeni del na sredini in je v resnici socvetje. Celotna rastlina je porasla z belkastimi dla?icami, ki planiko š?itijo pred izgubo toplote in varujejo pred prevelikim izhlapevanjem, saj raste na izredno suhih in vetrovnih rastiš?ih.

Planika je tudi prva zavarovana rastlina v Sloveniji.

KAMNIŠKA MURKA

(Nigritella lithopolitanica)

Ta slovenska orhideja je eden izmed slovenskih endemitov, saj raste le visoko v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah. Kot samostojna vrsta je bila identificirana šele leta 1978.

Kamniška murka je uvrš?ena na rde?i seznam ogroženih vrst ter s tem zavarovana.